fbpx

Kaj bo jedla vaša zelenjava?

 

Vse, kar je živo raste in rabi hrano. Tudi vi. Za telesno rast in delo hrano za telo in za osebno rast hrano za um in dušo. Rastline, ki prosto rastejo v naravi, se prehranjujejo s tistim, kar se nahaja v zemlji. V zemlji so prisotna hranila. Za vse vrste rastlin. Različne rastline rabijo različna hranila. Zato v naravi vlada ravnovesje. Nikjer ne vidimo samo ene vrste rastlin, ampak veliko pestrost. Bogastvo različnih rastlinskih vrst, ki složno živijo skupaj. In tako je vse v najlepšem redu in lepo rastejo. Saj vsaka rastlina dobi tisto, kar potrebuje. In vsega je dovolj za vse.

Ampak, tam, kjer v naravo posega človek, se situacija s hranili v zemlji hitro spremeni.

Tam, kjer z namenom pridelave hrane v naravo posežemo ljudje, pa je situacija drugačna. Zato, da nam je lažje delati, sejemo ali sadimo samo eno vrsto rastlinic na enem polju. In tako porušimo ravnovesje, ki vlada v naravi. Ker rastlina, ki jo gojimo, za svojo rast porabi samo določena hranila, se zemlja enostransko izčrpava. To pomeni, da nekaterih hranil začne primanjkovati, druga hranila pa ostajajo.

Zato je potrebno zemlji dodajati hranila. Gnojiti.

Ja. In to lahko danes delamo na različne načine. Smo razvita družba in marsikaj smo že odkrili. Da bi si olajšali delo. Tako imajo kmetje danes na voljo različna gnojila. Zato tudi obstajajo različni načini kmetovanja. V prvi vrsti zaradi načina gnojenja. Od začetkov kmetovanja, vse od časa neolitske revolucije pa vse do sredine 19. stoletja smo ljudje zemljo gnojili samo ekološko. Nobenih umetnih gnojil nismo poznali. Leta 1849 pa se je nekaj zgodilo. O tem vam bom podrobno povedal kdaj drugič. Tudi o tem, zakaj to ni dobro in zakaj to ni v skladu s pravili, ki veljajo v naravi.

Takrat se je začela proizvodnja umetnih gnojil.

In takrat se je rodilo klasično ali konvencionalno kmetovanje. Način pridelave rastlin, ki ne upošteva mogočnega toka narave. To je bil trenutek, ko je človek poskušal izstopiti, se postaviti nad naravo. Vendar takšen način gnojenja rastlini ne dovoli, da bi dala toliko bogastva, pestrosti v hranilih, kot lahko da v resnici. To je podobno, kot če človek dela nekaj, za kar nima daru. Se muči. Ne more dati toliko, kot bi lahko, če bi delal tisto, za kar ima dar. Kar ga veseli.

Kako nastanejo umetna ali mineralna gnojila?

Proizvajalci teh gnojil v naravi vzamejo kamnino, ki vsebuje veliko določenega kemijskega elementa, ki predstavlja hrano za rastline. Kalija ali fosforja. Potem v tovarni izločijo kalij iz kamnine in ga pretvorijo v obliko, ki je topna v vodi. Nato pripravijo v obliki majhnih kroglic, ki jih kmetje z lahkoto s stroji trosijo po njivah in rastlihah. 

Zakaj je takšno gnojenje problematično?

Surovine za gnojila pridejo iz narave, zakaj naj bi to bilo slabo?

Res pridejo iz narave. Ampak v naravi hranila, ki so namenjena rastlinam, niso v vodotopni obliki. Topijo se samo v talnih kislinah. Pravzaprav rastlina sama sprosti skozi koreninske laske določene kisline, ki raztopijo hranila v območju korenin in jih nato rastlina skupaj z vodo posrka. Kot bi rastlina zemlji z izločanjem kisline rekla »lačna sem«. Zato je rastlina dobila vedno samo toliko hranil, kot jih je potrebovala. V nobenem primeru ni moglo priti do viška hranil v telesu rastline.

Narava je v svoji neskončni modrosti enostavno poskrbela, da je bilo vsega ravno prav. Tudi pri nas ljudeh je poskrbljeno, da je vsega ravno prav.

Seveda, če znamo ljudje prisluhniti svojemu telesu. Naš želodec nam recimo sporoči, ko je dovolj poln. Narahlo se nam spahne. In to je znak, da ne smemo več jesti. Na žalost pa ljudje danes ne znamo več prisluhniti sami sebi, svojemu telesu. Rastline pa so obdarjene z mehanizmom sproščanja točno določene količine kisline, ki raztopi potrebno količino hranil v območju rastlinskih korenin. Zato so takšne rastline, ki zrastejo s pravilnim načinom gnojenja enostavno zdrave, odporne in tudi bogate z vsemi dragocenimi snovmi, ki jih ljudje potrebujemo za zdravo življenje.

Kaj bo torej za kosilo jedla vaša zelenjava?

Nobenih umetnih gnojil. V Moji biodeželi za vašo zelenjavo pripravljamo kompost iz trave. V ta namen imamo travnike, ki jih dvakrat na leto kosimo. Travo vozimo na kup za kompostiranje. Tam začnejo mikroorganizmi, ki so povsod v naravi prisotni, svoje delo. Njihova naloga je, da razgradijo vse, kar je odmrlo. In ti pridni delavci v dveh ali treh letih iz pokošene trave pripravijo vrhunski kompost, ki ga potrosimo po njivi pred setvijo vaše zelenjave.

Ta kompost je podoben gozdni zemlji.

Prav tako temno rjave barve in podoben vonj ima. In to je najboljša hrana, ki jo lahko dobi vaša zelenjava. Res je potrebno veliko časa, da dozori. In kar nekaj truda. Saj je potrebno vzdrževati vlažnost in zračnost kompostnega kupa. Sicer mikroorganizmi ne bi mogli opraviti svojega dela. Ampak nam to ni težko. Saj vemo, da vam samo tako lahko zagotovimo resnično zdrave in kvalitetne izdelke.

Deli ta nasvet:

Več nasvetov

Novice

Prve kumarice so že v kozarcih

Komaj smo zaključili obiranje jagod za odlično marmelado, že so »zrele« prve kumarice. V teh toplih dneh rastejo zelo hitro. Prav zdaj, ko pišem te vrstice, pridne roke obirajo tvoje kumarice. Ki bodo nato še čisto sveže, skupaj z najboljšimi sestavinami pristale v kozarčku. Zate in za tvoje najdražje. Ali ni to super? Ko točno veš,

Kaj morate vedeti o hrani?

Zdravje je ključnega pomena tudi za uspeh v življenju. Če zbolimo, to vpliva tudi na naše poslovne uspehe. Zato so informacije o prehrani vsaj tako pomembne kot poslovne informacije, na osnovi katerih v poslovnem svetu sprejemajo svoje odločitve. Če se v podjetju odločamo na osnovi napačnih informacij, bomo težko dosegli zastavljene cilje. In prav tako